Metka odhaja, vez(enje) ostaja

Večinoma so na srečanja prihajale upokojenke, nekaj je bilo še delovno aktivnih, pridružila pa se jim je tudi mlajša udeleženka v dvajsetih.

Začetki z rešiljejem

Udeleženke so bile večinoma začetnice in so začele z rešiljejem. Rešilje je tehnika ročnega vezenja, pri kateri se iz blaga izreže ali izpusti del tkanine, robove pa se nato obšije z dekorativnimi vbodi. Pogosto se uporablja za izdelavo prtičkov, robčkov ali okrasnih robov na perilu. Značilno je za belo vezenje in daje čipkast, zračen videz.

Metka pove: »Od nekdaj sem bila rokodelka, odkar pomnim. Videla sem druge, kako delajo in mimogrede sem znala delati. Edino delo, ki sem se ga učila pod mentorstvom, je bilo klekljanje – pri usmiljenkah v Novem mestu. Ampak to je prezahtevno, zato smo se v naši skupini usmerile v ročna dela, ki jih lahko delaš sproti, vsakič, ko imaš čas. Pri klekljanju pa potrebuješ vsaj dve do tri ure sedenja v kosu.«

Letni časi in ustvarjanje

»Pozimi najraje ustvarjam z glino, poleti in v drugih letnih časih pa se bolj malo ukvarjam z ročnimi deli, ker se mi potijo roke - kvačka je vlažna in prav 'škriplje pod prsti'. Poletje ni za ročna dela. Včasih pa naredim kakšne vaze in posode iz tekstila – gre za cementno obdelavo, in je super, ker se dobro suši na vročem zraku. Zima pa je pravi čas za vse sorte ročnih del, od vezenja do kvačkanja.«

Vezeni prtički za spomin, darilo in razstavo

Ko so ženske v petkovi skupini usvojile rešilje, so se lotile vezenja. Usvojile so štiri do pet vrst ubodov, ne le osnovnega. Metka pojasni, da si je pomembno končni izdelek že vnaprej predstavljati, še posebno kakšne barve bodo na prtičku in katere lepo sodijo skupaj. »To je tudi neka vrsta veščine – potrebno je razviti čut za estetiko, če ga že nimaš«, še doda Metka.

Motive je večinoma pripravila kar Metka sama. Ima jih na zalogi na listih, zaposlene na VGC Brežice so jih razmnožile, udeleženke pa izbrale, kaj bodo delale. Prtički so bili pogosto vezani na praznike in letne čase – na primer velikonočni in pomladni motivi. Večinoma so prtičke vezle zase in jih želele obdržati za spomin. Metka pa ima zalogo in rada tudi kaj podari. Eden od prtičkov je ostal tudi v VGC Brežice – za spomin.

Na 2. Velikonočni tržnici smo pripravili razstavo prtičkov in drugih izdelkov petkove skupine. Večgeneracijski center Brežice pokrije stroške za material – vsaj dvakrat letno ali več, če je potrebno. Material je nabavljala Metka sama in je šla za pravo nitjo ali vzorcem po vsej Sloveniji, kadar je bilo potrebno. Seveda smo ji kot prostovoljki povrnili potne stroške in plačali malico.

Povezanost, pogovori in prihodnost

»Vse smo predebatirale – kaj bomo kuhale, kaj je katera posadila, kam je katera šla, kakšna beseda ali dve o vnučkih, o možeh… Luštna skupina je bila, nobena ni posebej izstopala, lepo smo se razumele.«

Skupina z junijem zaključuje srečanja, Metka pa se je kot mentorica poslavlja. Ob slovesu je pripravila pravo gostijo, strokovne delavke na VGC Brežice pa smo ji podarile v dar nekaj malenkosti ter oksuno torto. Skupina bo ponovno začela s srečanji septembra 2025, ob petkih dopoldan kot do sedaj.  

Kakšne načrte pa ima naša Metka?

»Na petkova srečanja bom hodila kot udeleženka. Vsakič bo katera druga prevzela pobudo. Imam težave z roko in se ne morem zavezati, da bom prihajala redno vsak teden, bom pa prišla po svojih zmožnostih. Še naprej se bomo učile druga od druge. Vesela bom tudi, če bo kdaj prišla kakšna mentorica od kod drugod, da bomo napredovale v veščinah. Vesele bomo tudi kakšne nove udeleženke. Občasno bi še rada izvedla kakšno delavnico iz gline, če mi bo zdravje dopuščalo …«

Več fotografij iz petkovih srečanj si lahko ogledate v naši GALERIJI.