Avtorica o knjigi:
Knjiga je posledica večletnega pisanja, ki se je preprosto dogajalo … včasih so se misli kar zlivale na papir, včasih ne bi zmogla napisati ničesar, niti enega smiselnega stavka. In takrat pač nisem, ker če bi pisala, bi bilo to na silo, iz uma, kar pa nima smisla. Pisala sem, ko sem morala; morala zaradi svojih občutkov, stiske, včasih zaradi radosti. Ko sem to čutila. Ko sem potrebovala terapijo. Pisanje je zame v resnici terapija. Ideja o knjigi pa se je rodila šele pred kratkim; nekega dne sem se sprehodila po svojih zapisih in spreletela me je misel, da bi bilo morda praktično vse skupaj povezati in strniti v neko zaključeno celoto. Še posebej če bi kdo v družini kdaj hotel prebrati, kaj vse se je nekoč dogajalo v moji notranjosti. Vse besede pri meni so in še nastajajo spontano in so popolnoma iskrene. Včasih mi da navdih tudi kak intervju, včasih dobra knjiga, včasih zanimiv članek, pogosto pogovori ljudi … in potem me nehote določene vsebine spodbudijo, da jih projiciram v lastno življenje, in tako nastajajo zapisi. Res pa je tudi, da me je kar nekaj bralcev mojih blogov že večkrat spraševalo, kdaj bom napisala knjigo. Globoko v sebi sem verjela, da to ni slaba ideja, sploh ker je že skoraj napisana … nekje iz podzavesti pa me je nesramno preganjal glas, da ne znam, da je to kljub vsemu previsok cilj, da nisem dovolj usposobljena za pisanje knjige. A tako kot že večkrat prej sem zbrala vse moči in se spoprijela z blokadami iz podzavesti in zdaj … je knjiga tukaj.
Med tem časom, ko boste starši na predstavitvi knjige, bo za otroke poskrbljeno, saj bodo imeli bralno – ustvarjalno urico O LEVU ROGIJU.
Zgodba o levu Rogiju je zgodba o malo manj običajnem levu, ki po resni poškodbi hrbtenice pristane na invalidskem vozičku. Ob soočanju z novimi življenjskimi okoliščinami spoznava resnično vrednost življenja in premaguje ovire, ki to pred nesrečo niso bile: na novo se uči oblačiti, presedati, pomivati posodo in likati. Kmalu spozna, kako zapeljati svoje novo življenje na stare tirnice. Preseli se v svoje stanovanje, spet se nauči voziti avto, postane učitelj v bolnišnični šoli, ponovno se začne ukvarjati s športom in se povsem osamosvoji.
Dobrodošli!
